PERMAKULTURA je način življenja, ki v največji možni meri zmanjšuje porabo energije za življenje in bivanje. Je načrtovan sistem, ki s posnemanjem vzorcev v naravi ustvarja uravnoteženo življenjsko okolje za ljudi, živali in rastline. Osnovni princip PERMAKULTURE temelji na opazovanju delovanja narave ter vključevanju pridobljenih spoznanj v bivalno okolje.
S permakulturo ustvarjamo uravnotežena človekova okolja, ki zagotavljajo uravnovešen odnos med rastlinami, živalmi, ljudmi ter infrastrukturo – cestnimi in drugimi povezavami, zgradbami, vodo, energijo, … ter način, kako jih umeščamo v pokrajino.
Temelji na opazovanju naravnih okolij in modrostih, ki jih vsebujejo tradicionalni načini kmetovanja, nadgrajeni s sodobnimi tehnološkimi in znanstvenimi dognanji.
Rodila se je v začetku sedemdesetih let, ko je Bill Mollison v pragozdovih Tasmanije opazoval, kako na majhnem prostoru uspešno sobivajo raznolike rastlinske vrste in živali. Povezal je arhitekturo z biologijo, poljedelstvo z gozdarstvom in gozdarstvo z živinorejo. Tako se je rodila permanentna agrikultura – permakultura.
Ljudje so kmalu uvideli, da trajnega kmetovanja ni mogoče izvajati, v kolikor ga ne podpirajo ostali človeški sistemi. Danes permakultura povezuje kmetijstvo, energetiko, gradnjo, ekonomijo in medčloveške odnose v učinkovito samostojno celoto.
Permakultura ob minimalnem vloženem delu ponuja bujno estetiko, energetsko vitalnost, zdravo hrano, domačo lekarno, sprostitev za družino, animacijo za otroke, ob primerni velikosti pa še ogrevanje hiše (kurjavo) in, nekaterim, dodaten zaslužek.
GOZDNI VRT
je eden bolj prepoznavnih elementov permakulture. Rastline z različno razraščenostjo ne zapolnjujejo le površine, temveč tudi višino. V gozdnem vrtu z rastlinami, ki jih želimo vzgajati, posnemamo razmere v gozdu. V dobi odraščanja gozdni vrt zahteva vedno manj nege. Tako se količina dela v odrasli dobi v veliki meri zmanjša na pobiranje pridelkov. Princip gozdnega vrta se uporablja za večje površine, lahko pa ga uporabimo tudi v vrtu in na manjših površinah.
PERMAKULTURNI VRT
nadomešča klasičen vrt. Ko ga vzpostavimo, ga ni več potrebno prekopavati in gnojiti. Pletja je iz leta v leto manj. Ko obvladamo in prilagodimo vse postopke ter vzpostavimo ekosistem, zahteva permakulturni vrt do dve uri dela na teden. Permakulturni vrt predstavljajo gomilaste grede, na katerih je poudarek na tvorbi humusne plasti ter pestrosti življenja v zemlji in nad njo.
SPIRALNE GREDICE
Permakulturo uspešno udejanjimo tudi na okenskih policah. Če je stanovanje obrnjeno na prometno ulico, sadimo rastline za naravno klimo. Tako z nekaj zelenja prispevamo k boljši klimi v stanovanju ter čistejšemu zraku v mestu. Z dobrim zgledom lahko veliko prispevamo h kvaliteti bivanja v mestu. Kadar ni hude zime, organske odpadke direktno pretvorimo v hranilo za rastline, brez kompostiranja in smradu. Če je lega stanovanja primerna, lahko pridelamo zelenjavo in sadje, zase in otroke pa sredi betona pričaramo stik z naravo.
PERMAKULTURA NA BALKONU
Permakulturo uspešno udejanjimo tudi na okenskih policah. Če je stanovanje obrnjeno na prometno ulico, sadimo rastline za naravno klimo. Tako z nekaj zelenja prispevamo k boljši klimi v stanovanju ter čistejšemu zraku v mestu. Z dobrim zgledom lahko veliko prispevamo h kvaliteti bivanja v mestu. Kadar ni hude zime, organske odpadke direktno pretvorimo v hranilo za rastline, brez kompostiranja in smradu. Če je lega stanovanja primerna, lahko pridelamo zelenjavo in sadje, zase in otroke pa sredi betona pričaramo stik z naravo.
VODNI EKOSISTEMI
uravnavajo temperaturo, vlago in omogočajo posebna mikroklimatska področja. V njih gojimo vodne rastline in živali. Glede na velikost jih lahko uporabljamo za namakanje ali majhne elektrarne, seveda pa je to odvisno od virov, potreb in zmožnosti. Mlaka na vrtu omogoča zatočišče koristnim živalicam. Ribnik z otokom pred hišo predstavlja estetsko dopolnitev, ki s stalnim dogajanjem nudi sprostitev, večje površine pa lahko uporabljamo tudi v rekreativne namene. Stabilen vodni ekosistem dosežemo s primernim reliefom, zasaditvijo primernega števila in vrst rastlin ter s premišljeno naselitvijo živali. Rezultat je samostojna regeneracija vode ter trajna združba rastlin in živali, ki ne potrebujejo naše posebne nege.
ŽIVALI KOT SODELAVCI
Živali imajo prirojene čudovite lastnosti, ki jih uporabljamo v podporo našemu ekosistemu. Deževniki rahljajo in gnojijo prst, kokoši uravnavajo zalege ličink, race jedo polže, prašiči orjejo njivo, ptiči in žabe uravnavajo število insektov … Živalim zagotovimo primerno okolje, da so samostojne ter imajo zagotovljene vse potrebe po hrani, vodi, varnosti in primerni družbi. Tako kot naši sodelavci podpirajo in dopolnjujejo naše življenjsko okolje ter ekosistem, tako ga prijatelji v družini.