Odnosi in okolje

Holzer 2012 (110)

Šele pred približno sto leti so ljudje doumeli povezavo med zdravjem in prehrano in šele pred kakšnimi dvajsetimi leti je postalo kulturno skrbeti za naravo naš odnos do sveta, v katerem nam je dano živeti, in do stvari, ki nam jih ta svet nudi, se je popolnoma spremenil. Moderni ljudje imamo privilegij izbire in smo si sposobni razporediti čas, še tako skromen, za stvari, ki so nam pomembne: ne garamo več kot živina na poljih, ne vojskujemo se več na fevdalnih zavojevalskih pohodih, naši otroci ne delajo več za tekočimi trakovi in manjšine (invalidi, starejši občani, socialno ogroženi) so zaščitene, zelo jasno pa so začrtane tudi človekove pravice. Toda ne glede na to, koliko služb in izobraževanj obstaja na temo kakovosti življenja, vedno in povsod se odnosi pričnejo v nas. Kakšni bomo do staršev, očitajoči ali hvaležni; kakšni bomo do otrok, jih bomo častili ali navdihovali; kakšni bomo v službi, sužnji ali umetniki; kakšni bomo do sebe … Ponosni ali utrujeni od nenehnega zviševanja najstrožjih meril?

Težko si je zadati več vlog obenem. Stremimo seveda k spokojnosti, četudi le za pet minut na dan. Delovnik od nas zahteva skoraj vse, kar znamo: lahko smo sproščeni, dobri ljudje, ki se ne obremenjujejo z nepotrebnimi podrobnostmi in ne zatikajo pred vsako oviro. Lahko smo pustolovski in čustveni v družbi svojih prijateljev in ljubljenih, na delu pa zanesljivi in profesionalni. Rdeča nit naše osebnosti lahko vseskozi poteka kot bistvo etične, strpne in radovedne osebnosti. Zelo preprosto je biti komunikativen, navezovati nova poznanstva, udejstvovati se v novih vajah in pridobivati nove veščine. Še preprosteje je osvojiti selektivno druženje razsodnost ohranjanja stikov z le tistimi ljudmi, ob katerih se počutimo navdahnjeni. Predvsem pa je treba razumeti odnos učenca in učitelja (naj bo to človek, žival ali gozdna pot), in kako hitro se ti dve vlogi vrtita kot v strastnem tangu: poslušati in spraševati mentorja, v katerihkoli okoliščinah, je darilo, naučiti pa ga nekaj, česar tudi on ne ve, pa je spoštovanje naše samozavesti.